Odprem poštni nabiralnik, da pogledam, če je prišlo kaj pošte. Spet polno reklam natrpanih v mojem poštnem nabiralniku in tu kljub temu, da imam nalepko na nabiralniku, da ne želim prejemati reklam. Med reklamami najdem tri kuverte. Spet položnice za vodo in elektriko. Kaj je že mesec naokrog pomislim. In pa še lepa rdeča kuverta, poštni žig na kuverti mi pove, da je pismo prišlo iz mojega rojstnega kraja. Previdno ga odprem in pogledam kaj je v njem. Notri pa vabilo za birmo. Birmanec je nečak in se želi, da sva prisotna ob njegovem zakramentu. Po telefonu pokličem brata in potrdim najino prisotnost. Zdaj pa izbira darila. Nekako se povabljenci uspemo dogovoriti, kaj bo kdo prinesel.
Midva sva izbrala, da bova kupila ročno uro Diesel. To je nečakova priljubljena znamka. Tudi večina oblačil, ki jih nosi so te znamke, tako, bo ročna ura Diesel samo še dopolnila njegovo zbirko. Pa se odpraviva v mesto na obisk trgovin kjer prodajajo ročne ure. Na srečo jih je kar nekaj v našem mestu, če pa slučajno ne bova našla primerne ure, pa na nama še preostane nakup preko spleta. Časa imava več dovolj, skoraj en mesec. Upam, da bova uro kupila v trgovini, meni osebno nakupovanje prek spleta ne diši najbolj. Ko si v trgovini imam željeni izdelek pred seboj, ga lahko vidiš in ga lahko otipaš. Ne kupuješ mačka v žaklju, kar se na spletu mnogokrat zgodi. V trgovskem centru vstopiva v prodajalno z urami. Nad vrati velik napis ročne ure Diesel. Če že kje, potem bova tukaj sigurno dobila kar iščeva. In res. V vitrini na steni opaziva res lep primerek ročne ure Diesel. Obema je takoj zelo všeč, je nekaj posebnega prav izstopa po videzu in obliki od ostalih ur.
Prijazen prodajalec nama kupljeno ročno uro Diesel lepo spravi v priročno škatlico in čez njo naredi še modro pentljo. Vrhunsko darilo.